Na spletni strani uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov.

Na sloviti ruski ikoni Svete Trojice, slikarja meniha Rubljova, so upodobljeni trije angeli, ki so obiskali izraelskega očaka Abrahama. Ti predstavljajo tri Božje osebe, ki sedijo v senci ob mizi. Že bežen pogled na ikono pritegne prazen prostor, ki je med njimi. Praznina pomeni dobrodošlico vsakemu človeku, tudi tujcu in izobčencu. Tu je prostor za vsakega človeka in izraža Božje vabilo, da se vključimo v življenje Svete Trojice. Ne odpravi nas na vratih, ampak nas povabi k svoji mizi. Bog nas ljubi in želi svoje življenje deliti z nami. Evangelist je Božje vabilo tako izrazil: “Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se svet po njem rešil” (Jn 3, 16- 17). Boga Očeta, Sina in Svetega Duha po sporočilu te ikone občudujemo po njihovih odnosih. Bog Oče je oče, ker ima Sina. Njun odnos je tako trden, da rodi tretjo osebo Duha. Tri Božje osebe se ljubijo do te mere, da mislijo in želijo isto in to na tako popoln način, da imajo en razum, eno voljo in so zato en sam Bog. Sveti Janez Zlatousti je Sveto Trojico primerjal z življenjem zakoncev. Mož in žena nista enaka. Bog je razdelil človeško naravo na moško in žensko, da bi ju združil v ljubezni. V družini je oče podoba Očeta, sinovi Sina, mati, ki pa vse združuje, je podoba Svetega Duha. Krščeni smo bili v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha, - v imenu Boga, ki po nas razliva svojo ljubezen na vse ljudi. Sožitje treh Božjih oseb naj bo nam zgled naših odnosov do Boga in ljudi.